Opcija je pogodba med kupcem in prodajalcem, ki daje imetniku pravico, ne pa tudi obveznosti, da kupi ali proda določeno količino instrumenta, na katerega se opcija glasi in po ceni, ki je vnaprej dogovorjena (izvršilna cena).

Opcije so lahko nakupne ali prodajne. Nakupna opcija (call) daje imetniku pravico do nakupa po vnaprej določeni ceni, kar je donosno ob rastočih tečajih, prodajna opcija (put) daje pravico prodaje po vnaprej določeni ceni, kar je donosno ob padajočih tečajih.

V zameno za pravico, plača kupec ceno opcije (premijo). Premija je sestavljena iz notranje in časovne vrednosti.

Notranja vrednost nakupne (call) opcije je razlika med trenutno tržno vrednostjo osnovnega instrumenta in izvršilno ceno. Pri prodajnih (put) opcijah je notranja vrednost razlika med izvršilno ceno in tržno ceno osnovnega instrumenta. Če je ta vrednost negativna, je notranja vrednost opcije enaka 0.

Če je notranja vrednost opcije enaka nič, pravimo, da je opcija 'izven denarja' ('out of the money'). Če je notranja vrednost opcije večja od nič, pravimo, da je 'v denarju' ('in the money'). Izraz 'pri denarju' ('at the money') pa pove, da je opcija blizu meje med območjem 'izven denarja' in območjem 'v denarju'.

Časovna vrednost je razlika med ceno opcije (premijo) in notranjo vrednostjo. Časovna vrednost je odvisna od:

• Časa do zapadlosti opcije: dlje kot je še do zapadlosti opcije, večja je njena časovna vrednost. S približevanjem dneva zapadlosti se časovna vrednost približuje vrednosti nič.
• Volatilnosti osnovne vrednosti: večja kot je pričakovana volatilnost (nihanje) osnovne vrednosti, višja je cena opcije, saj je ob večji volatilnosti večja verjetnost, da bo opcija v nekem trenutku dosegla višjo notranjo vrednost.

Ob zapadlosti je vrednost nakupne (call) opcije razlika med tržno vrednostjo osnovne vrednosti in izvršilno ceno (Strike). Pri prodajnih (put) opcijah je ravno obratno. Njihova vrednost ob zapadlosti je razlika med izvršilno ceno in tržno ceno osnovne vrednosti. Če je tržna cena delnice večja (call) oziroma manjša (put) od izvršilne cene je vrednost opcije ob zapadlosti razlika med tržno ceno in izvršilno ceno. Če je tržna cena manjša, opcija nima vrednosti. Donos opcije ob zapadlosti je vrednost opcije ob zapadlosti minus cena, ki smo jo plačali za nakup opcije.

Donosnost nakupne opcije

Točka preloma pove, kolikšno vrednost mora doseči osnovni instrument do zapadlosti, da ob zapadlosti nimamo ne dobička, ne izgube. Točka preloma nakupne (call) opcije = izvršilna cena + (cena opcije / razmerje).

• Osnovni instrument (Underlying): osnovni instrument je lahko delnica podjetja, indeks, blago, valuta ali druga finančna vrednost.
• Način unovčitve (Style): ločimo dve vrsti opcij in sicer evropske: pravico je mogoče izkoristi samo na dan, ki je določen v pogodbi, ter ameriške, kjer je mogoče pravico izkoristiti na katerikoli dan do dneva zapadlosti.
• Faktor udeležbe (Ratio): pove, na kakšen del osnovnega instrumenta se nanaša ena opcija. Vrednost 0,1 pomeni, da potrebujemo 10 opcij, da lahko kupimo ali prodamo eno enoto osnovnega instrumenta.
• Izvršilna cena (Strike): v pogodbi določena cena, po kateri ima imetnik pravico prodati ali kupiti osnovni instrument.
• Vzvod: je razmerje med vložkom, ki ga mora vlagatelj vložiti v eno enoto osnovnega instrumenta in vložkom, ki ga mora vložiti v opcije, ki predstavljajo eno enoto osnovnega instrumenta. Vzvod = cena osnovnega instrumenta / (cena opcije / razmerje).
• Omega: ker cena opcije (za razliko od cene certifikata) ne sledi linearno ceni osnovnega instrumenta, vzvoda ne moremo tolmačiti v smislu 'vzvod mi pove, koliko več (v odstotkih) zaslužim ali izgubim v primerjavi z naložbo v osnovni instrument'. Slednje nam pove omega. Omega = delta * vzvod.
• Delta: pove, koliko se v absolutnem smislu (ne procentualno) spremeni cena opcije (oziroma cena za število opcij, ki predstavljajo eno enoto osnovne vrednosti), če se spremeni cena osnovne vrednosti za 1. Delta za opcije, ki so zelo v denarju in blizu zapadlosti, je običajno blizu 1.
• Theta: pove, koliko izgubimo pri opciji vsak dan zaradi zmanjševanja časa do zapadlosti. Ali z drugimi besedami, theta pove, kako se s časom zmanjšuje časovna vrednost opcije.
• Vega (lambda, kapa, sigma): pove, za koliko se spremeni cena opcije, če se volatilnost spremeni za 1%. Vega se zmanjšuje, ko se opcija približuje zapadlosti.

Dejavnike, ki vplivajo na vrednost opcije lahko ponazorimo z naslednjo tabelo.

Vpliv izbranih dejavnikov na ceno opcij

Dejavnik Nakupna opcija (call) Prodajna opcija (put) Osnovna vrednost Izvršilna cena (Strike) Volatilnost Čas do dospetja Dividende Obrestne mere

• 'Knock-out' meja: mnogi vlagatelji se raje odločijo za nakup opcij v primerjavi s turbo certifikati zato, ker so manj tvegane. Nimajo namreč t.i. 'knock-out' meje, ob preboju katere vlagatelj izgubi vloženi kapital in se z instrumentom nemudoma prekine trgovanje.
• Volatilnost: za razliko od certifikatov je vrednost opcij odvisna od volatilnosti. Poenostavljeno povedano, certifikati nimajo časovne vrednosti in v ceni nimajo vključenih pričakovanj o razvoju osnovnega instrumenta v prihodnosti.
• Vzvod: certifikati linearno (1:1) sledijo gibanju cene osnovne vrednosti, medtem ko opcije ne (Delta!).
• Časovna vrednost: ima pomemben vpliv na ceno opcij, medtem ko pri Turbo certifikatih nima vpliva na ceno, v kolikor so ti brez zapadlosti (Open end).