Angleški izraz 'Risk and money management' je izveden iz dveh terminov – 'money management', ki pomeni upravljanje premoženja in 'risk management', ki pomeni upravljanje tveganja.

Pod pojmom upravljanje premoženja lahko razumemo kratkoročno, dnevno upravljanja prihodkov in izdatkov do dolgoročnega upravljanja premoženja, kako strateško razporediti razpoložljiva sredstva v različne naložbe. V tem okviru se pri trgovanju odločamo, s kakšnim delom premoženja aktivno trgovati (če sploh). Velja splošno pravilo, da naj vlagatelj aktivno trguje s tistim delom premoženja, ki ga ne potrebuje nujno in si ga lahko privošči izgubiti; praviloma je to 20% vsega premoženja, medtem ko naj bo ostalih 80% alocirano v nepremičninah, obveznicah, denarju, skladih, ipd. To seveda ne pomeni, da lahko s tem delom premoženja ravnamo brezbrižno v stilu, da si lahko privoščimo vse izgubiti.

Pri trgovanju je pomembno, da le to začnemo z zadostno kapitalizacijo. Prej ali slej namreč pride do niza transakcij z izgubo, še posebej v začetni fazi učenja in v tem primeru moramo biti v stanju kljub izgubam nadaljevati s trgovanjem. Da je pri trgovanju iluzorno pričakovati samo dobičkonosne transakcije, nas opozarjajo različna tveganja, kot so:

• Tržno tveganje: ko tečaj delnice pada zaradi splošnega trenda na trgu.
• Poslovno tveganje: tveganje povezano z dejavnostjo, v katero vlagamo.
• Kreditno tveganje: tveganje povezano z izpolnjevanjem obveznosti pri izdajateljih obveznic.
• Tveganje obrestne mere: ko vrednost dolžniških vrednostnih papirjev pada zaradi rasti obrestne mere.
• Valutno tveganje: tveganje, ki izvira iz volatilnosti med tečaji različnih valut.
• Deželno tveganje: je običajno politične narave, npr. nacionalizacija določenega premoženja.
• Likvidnostno tveganje: če imate naložbo, ki se je ne da preprosto pretvoriti v denar, ko jo želite prodati.
• Inflacijsko tveganje: ko vrednost naložb sicer ohranja ali celo povečuje nominalno vrednost, vendar se kupna moč naložb dejansko zmanjšuje.
• Regulatorno tveganje: tveganje neugodne spremembe zakonodaje.

 Seveda je priporočljivo po nizu transakcij z izgubo preveriti trgovalni plan in trgovalno strategijo. Od kapitalizacije je odvisno tudi, ali bomo lahko trgovali tudi bolj volatilne trge in vrednostne papirje, kjer so stop meje praviloma bolj oddaljene in ali bomo lahko trgovali večje pozicije.

Upravljanje tveganja mora biti ključen del celotne trgovalne strategije vsakega vlagatelja. Vsakomur se lahko posreči, da tudi dlje časa uspešno trguje. Vendar en sam resnično slab posel je lahko dovolj, da izgubimo vse in tega se moramo zavedati ves čas trgovanja. Principi upravljanja tveganja so sledeči:

• Emocionalno trgovanje spremeni v disciplinirano trgovanje.
• Omogoča več slabih poslov (ob upoštevanju pravila 1%, lahko naredimo 20 zaporednih slabih poslov, pa smo vendarle izgubili le 18% razpoložljivih sredstev za trgovanje).
• Zahteva poznavanje tehnične analize.
• Se začne z izborom delnic.
• Je tako pomembno, da se o tem preprosto ni mogoče pogajati.

Učinkovito upravljanje tveganja dejansko pomeni 'izgubljanje denarja na pravi način' in je najpomembnejši pristop donosnega trgovanja. Ključno vprašanje upravljanja tveganja je: 'Kakšen del razpoložljivih sredstev na računu lahko izpostavimo tveganju posameznega posla?'.

Priporočljivo je, da si vsak določi maksimalni delež (odstotek) sredstev, ki jih lahko tvegamo na posamezni posel. Običajno je to 1% (lahko tudi 0,5% ali 2%, odvisno od aktivnosti pri trgovanju, pomembno je, da se striktno držimo postavljene meje!) in pomeni, da nikoli ne tvegamo več kot 1% sredstev na posel.

Do odstopanja lahko pride le v primeru preskoka tečaja (angl. 'gap'), ko se trg odpre z bistvenim odmikom od prejšnjega zaključnega tečaja) ali ko pride do nenadnih sprememb tečaja znotraj trgovalnega dneva (angl. 'slippage') in se stop naročilo izvrši pod/nad planiranim nivojem; v takšnih primerih so možne tudi večje izgube od načrtovanih.

Pravilo v prakso implementiramo preko izračuna velikosti pozicije: kakšno število delnic lahko kupimo izračunamo tako, da znesek, ki ga lahko tvegamo na posel, delimo z tveganjem na delnico.

Gre za še eno pomembno pravilo uspešnega trgovanja, ki ga povezujemo z upravljanjem tveganja in pravi, da ne odpirajmo pozicije, če pričakovani donos (razlika med trenutnim tržnim tečajem in ciljnim tečajem) ni vsaj 2-3 krat večji od tveganja (razlika med trenutnim tržnim tečajem in stop tečajem), ki smo se mu zaradi tega izpostavili.

1. Identifikacija splošnega trenda na trgu in trendov v posameznih panogah.
2. Identifikacija delnic, ki sledijo trendom in upoštevanje 'Risk/Reward' kazalnika pri izboru naložb.
3. Določitev vstopnega tečaja s pomočjo tehnične analize.
4. Določitev stop meje: lahko določimo glede na območje odpora in podpore ali pa kot večkratnik indikatorja 'Average True Range – ATR'.
5. Izračun velikosti pozicije glede na pravilo enega odstotka.
6. Izvršitev naročila in vnos stop naročila v sistem.

Na trgovalnem računu imamo 10.000 EUR. Ogledano imamo delnico XYZ, pri kateri smo iz grafikona in s pomočjo tehnične analize ugotovili, da je trenutni tržni tečaj 20 EUR, da je ciljni tečaj za realizacijo dobička 22 EUR in da bi bilo smiselno nastaviti stop naročilo za zaščito pred izgubo pri 19,5 EUR.

Najprej izračunamo potencialni dobiček na delnico in tveganje na delnico:

• Potencialni dobiček na delnico = Ciljni tečaj - Tržni tečaj = 22- 20 = 2 EUR
• Tveganje na delnico = Tržni tečaj - Stop tečaj = 20 - 19,5 = 0,5 EUR

Nato ugotovimo, ali je naložba sploh smiselna, kar ugotovimo z izračunom kazalnika potencialnega donosa glede na tveganje:

• Risk/Reward = Potencialni dobiček na delnico / Tveganje na delnico = 2 / 0,5 = 4:1

Kazalnik Risk/Reward kaže, da bi ta posel lahko bil zanimiv, zato nadaljujemo z izračunom velikosti pozicije:

• Tveganje na posel = 1% x razpoložljiva sredstva za trgovanje = 1% x 10.000 EUR = 100 EUR
• Velikost pozicije = Tveganje na posel / tveganje na delnico = 100 / 0,5 = 200 lotov

• Pravilo enega odstotka določa maksimalno tveganja na posel. Pomembno pa je tudi, koliko pozicij imamo lahko odprtih hkrati. Skupno tveganje naj ne bi bilo večje kot 10%.
• Če trgujemo instrumente z visoko korelacijo, moramo to upoštevati kot eno pozicijo in ustrezno prilagoditi velikost pozicij.
• Zaprtje pozicij na celotni črti (angl.'Cut-off Point'). Če v enem dnevu naredimo izgubo večjo kot npr. 500 EUR, zapremo vse pozicije in ta dan ne trgujemo več. Če imamo na  celotnem portfelju v nekem trenutku 20% izgubo, zapremo vse pozicije in analiziramo trgovalno strategijo in metode.