Delnica je lastniški vrednostni papir. V osnovi jih delimo na navadne oz. redne in prednostne. Temeljna razlika med njima je v višini dividend. Prednostne delnice praviloma nosijo vnaprej znano in višjo dividendo kot navadne delnice, katerih dividenda je močno odvisna od uspešnosti poslovanja podjetja. Druga razlika je v primeru stečaja ali likvidacije podjetja, kjer imajo prednostni delničarji pravico do poplačila pred navadnimi delničarji. Po drugi strani pa dajejo navadne delnice imetniku pravico do soodločanja v podjetju, kar ne velja za imetnike običajnih prednostnih delnic. Večino delnic na kapitalskih trgih predstavljajo navadne delnice.

Delnica kot vrednostni papir ima lahko več različnih vrednosti:

Osnovni delniški kapital se ob ustanovitvi delniške družbe razdeli na določeno število delnic, od katerih ima vsaka svojo nominalno vrednost. Seštevek vseh teh vrednosti predstavlja osnovni kapital družbe (osnovni kapital = nominalna vrednost delnice x število izdanih delnic). Nominalna vrednost ne odraža poslovanja podjetja, zato ni pravo vodilo za oceno ekonomske upravičenosti tržne cene delnic.

Novi ZGD (ZGD-1) poleg številnih drugih novosti vpeljuje inštitut t. i. kosovnih delnic, kar naj bi družbam na eni strani omogočalo izkazovanje osnovnega kapitala v evrih, na drugi strani pa bo to omogočalo izdajo delnic z variabilnim "nominalnim zneskom". Nominalni znesek delnic tako sploh ne bo določen, temveč bo šlo za nekakšen navidezni nominalni znesek. Dobiti ga bo mogoče z računsko operacijo, pri kateri bomo delili znesek osnovnega kapitala družbe s številom vseh izdanih kosovnih delnic.

Izračunamo jo iz podatkov izkaza stanja delniške družbe kot razmerje med velikostjo kapitala družbe in številom izdanih delnic. Ponavadi je večja od nominalne vrednosti. Najpogosteje se zamenjuje z notranjo vrednostjo in posledično se napačno sklepa, da je delnica podcenjena, če je njena knjigovodska vrednost višja od njenega tečaja.

Tečaj delnice, ki ga delnica dosega na borzi. Ta tečaj ni nujno enak njeni notranji vrednosti, saj je delnica na trgu lahko v določenem trenutku podcenjena ali precenjena. Vsekakor je tržna vrednost bistveno boljši pokazatelj njene prave vrednosti kot pa njihova knjigovodska vrednost. Več o tako imenovani Value Stock Investing strategiji vrednotenja delnic si lahko ogledate na spletni strani Stock Market for Beginners.

Vlagatelj z nakupom delnice določenega podjetja ne kupi niti sredstev niti čistih dobičkov, ki jih je podjetje ustvarilo v preteklosti, temveč sposobnost opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ki jih ima podjetje, da ustvari čiste dobičke (denarne tokove) v prihodnosti. Pogosto se predpostavlja, da je denarni tok, ki ga prejme navadni delničar, enak prejetim dividendam. Kljub temu, da iz mnogih razlogov ni nujno vedno tako, lahko v splošnem rečemo, da na notranjo vrednost delnice vplivajo naslednji dejavniki: uspešnost poslovanja podjetja in njegova rast v prihodnosti, splošna raven obrestnih mer v gospodarstvu, premija ali diskont za tveganje delnic oz. zahtevana donosnost povprečne delnice ter delež čistega dobička, izplačanega v obliki dividend.