ETF skladi

ETFi so mešanica med delnico in investicijskim skladom. Lahko jih označimo kot delnice, ki imajo vse značilnosti investicijskih skladov. Kot delnice in zaprte sklade (in za razliko od odprtih vzajemnih skladov) jih je možno kupiti ali prodati kontinuirano v času trgovanja na večini razvitih svetovnih borz. Nekateri ETFi zasledujejo splošno znane indekse, kot so DJIA, S&P500, Nasdaq100, Russell3000, DAX30, Nikkei225, drugi zasledujejo posamezne regije, npr. vzhodno Evropo, Azijo, Pacifik, razvijajoče se trge, spet tretji zasledujejo posamezne panoge, npr. avtomobilska industrija, informacijska tehnologija, ali pa zasledujejo surovine, obveznice, ipd..

Pravno formalno vam delnica ETF daje vzajemno pravico do sorazmernega deleža vrednostnih papirjev v skladu.

Začetki ETF skladov segajo v leto 1993, ko se je na borzi v ZDA pojavil prvi ETF. Od takrat smo priča izredno hitremu razvoju ETF, predvsem zaradi številnih prednosti, ki jih ta oblika naložbe prinaša.

ETFi izkoriščajo večino prednosti vzajemnih skladov, med katerimi je najpomembnejša razpršitev naložbe, hkrati pa odpravljajo njihove številne slabosti, med katerimi bi izpostavil visoko vstopno/ izstopno provizijo, visoko upravljalsko provizijo in druge stroške, ki lahko znašajo tudi do 5 % letno (pri ETF le okoli 0,5%).

Številne raziskave kažejo, da so aktivno upravljani skladi dolgoročno manj uspešni kot pasivni ETF skladi (potrebno je upoštevati predvsem visoke stroške upravljalskih provizij in obdavčitve, ki lahko bistveno znižajo donos). V določenih obdobjih sicer lahko dosežejo nadpovprečne rezultate, na daljši rok pa je težko premagati trg.

ETFi so naložbeno razpršeni in stroškovno ugodni finančni instrument. So primeren finančni instrument tako za dolgoročne vlagatelje, ki želijo ustvariti globalen, panožno uravnotežen porfelj vrednostnih papirjev, kot tudi za aktivnejše vlagatelje.

Upravljalski stroški ETF so izredno nizki, saj ne gre za aktivno upravljanje sklada, ki bi zahteval analitičen oddelek, temveč gre za pasivno upravljanje, kjer je struktura naložb praktično vnaprej znana in se redko spremeni. Kljub temu tudi pri ETF nastopajo določeni operativni stroški, ki jih upravljalec sklada pokrije iz prejetih dividend, obresti in ustvarjenih kapitalskih dobičkov.

Upravljalske provizije ETF so različne in se v glavnem gibljejo okoli 0,5 % povprečne dnevne čiste vrednosti sredstev na leto. Večina najlikvidnejših ETF pa dosega še precej nižje upravljalske provizije, tudi 0,12 %. Za primerjavo, vzajemni skladi računajo okoli 3 odstotno vstopno/ izstopno provizijo, potem pa lahko tudi do 5 % upravljalske provizije na leto.

Poleg minimalne upravljalske provizije investitor plača še stroške nakazila denarja v tujino, posredniško provizijo pri nakupu in prodaji ETF in stroške vodenje računa vrednostnih papirjev, tako kot to velja za katerokoli drugo delnico. Vsi ti stroški so v veliki meri odvisni od aktivnosti in števila transakcij in so za dolgoročnega pasivnega investitorja ob doseganju normalnih donosov praktično zanemarljivi.

ETFi se v skladu s slovensko zakonodajo obdavčujejo enako kot delnice.

Postopek nakupa/ prodaje ETF sklada je popolnoma enak nakupu/ prodaji katerekoli druge delnice in poteka preko borznega posrednika. Večina ETF skladov kotira na tujih borzah v ZDA, Nemčiji in tudi drugje. Nekaj ETF skladov pa kotira tudi na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev.

Tržna vrednost sklada je tekom dneva le redkokdaj enaka njeni pravi vrednosti, sta pa zelo blizu, saj zato poskrbijo pooblaščene finančne institucije preko postopka arbitraže (postopek nakupa nečesa z namenom ustvariti dobiček na račun razlike v ceni).